Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Usnjenem_Sedlu_Slasti

Na usnjenem sedlu slasti torek, 1. julij 2008 @ 10:30 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Blaženi dan, postala je ženska! Oblaki s svetlikajočimi robovi jo nosijo, dviga jo hudournik z uperjenim semenovodom v rajsko dvorano, kjer pršijo luči svojo nespečnost. Skozi hrepenenje se vžigajo niti svetlobe, poželenja plapolajo s sijočimi plameni, razpotegnjena po dišečih popkih na lističih, ki brizgajo fontano miline svojih pestičev. Pljuska in sega z rokami v notranjost pojoče krvi, ognjeniki plešejo v zaslonu oči nezaveden namen v darovanju himna. Sprejema ga v čaščenje, pokrita s krznom njegove kože na usnjenem sedlu slasti. Na svoji koži bo nosila njegov rodovni zaklad. Nekaj lovskega je njej, ki diši po zemlji. Nabira drva za kres. Čaka ga v jagodi kot kača, ki opreza za kačjim pastirjem. Skriva se v sencah njegovih obrabljenih rogov. Jezdi ga z bremeni na njegovemu konju, je del tropa njegovih lovskih strasti, razpotegnjeno je vlakno njegovega pasu, morda odvečna luknja lakote v njem. Šklepeta ji okostje v njegovem telesu, vpije nad vrhovi podivjanih dreves, vabi ga med kroženje zvezd, s ključem od nebeških korenin in dreves, kjer skovika noč svoje strasti. Njena molitev je izsušila sonce, ko je dregnila s koleni v blazino njegovega ležišča in ga rušila kot trdnjavo moči pod seboj; žejna kraljica je spila iz keliha vse seme, ko je vanjo ponikal komet. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net