Ali še vem, ali še čutim,
da človek je vreden, ker je?
Srce tu v globini, še biješ za vse
in ne odkloniš nikogar vnaprej?
Morda pa komaj še slutim
dobroto, ki je brez mej,
ki dlan njenih rok ne zapre
se pred nikomer nikdar?
Res ni dobrota več dar,
dan mi od višnje usode?
In kar mi v globini ugasnil je žar,
tkan iz dvojine, kot da je iz mode
v mojem življenju in ni mi je mar?