Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Tkanja_Kletka_Vesolje

Tkanja nedelja, 26. oktober 2008 @ 19:02 CET Uporabnik: Tatjana Malec Kletka moja, vesolje. Tako samotna sem v njem, kot suha notna vejica v Bachovi fugi. Na popku sveta raste zastrta razprtost, polifonija glasov, ki se vzpenjajo čezme, v pisanem cvetenju upanja. Spontana struktura, najslajša Ejlejtija z gorečo baklo porajajočega se življenja in materinskih nanosov se umika v zatišni prostor srca. Jaz barva življenja, škrlat raskavih dlani, neskončna jata obljub, nedrček dojk dišeče lipe, ki cvetijo omamne, ko udarjajo zvonovi v lubje spomina. Berem te list za listom, prepletam te s svilo gobelinov, in ti še zmeraj goriš zame v devonskih morjih preteklosti. Podpiram ta velikanski prostor savan, to sladko ugašanje in izginevanje v blagopokojnost. Vsa sproščena šumim v lipi, v travi z vetrom odtrgani zven, gnezdim in plešem, tkem vlakna nore sedanjosti. www.tatjana-malec.si Komentarji (1) www.pozitivke.net