Tišina me ubija...

četrtek, 4. september 2008 @ 19:20 CEST

Tišina me ubija…mori!

In ti dobro veš, da me boli,

veš, kaj me muči,

kako takrat trpim, ko te ni,

ko te iščem…čakam, ne veš pa, da mi je takrat za umreti;

za dušo, za srce me drži,

ne pojenja, ne popusti,

davi me, ugonablja…duši,

z mano se igra slepe miši, tako kot ti;

tišina z mano manipulira,

govori mi stvari, me nagovarja,

kot da je s hudičem 'žlahta',

njegova sestra…zaveznica,

vsa je premočena od strasti, ko se mi predaja;

pravi mi, da je lepo, ko te tema

vzame vase, s poljubi oči zapre,

vate injicira valove pozabe,

svetlo piko pokaže na koncu predora;

veš ljuba, jaz ji kaj dosti ne verjamem,

da mi je brez tebe za pop… vem,

veš, to s tišino mi ni nič kaj všeč,

ostajam nem,

ljuba, daj se zorganiziraj, vrni se, da te ljubim, tudi to vem;

ostajam sam z njo, tišino morilsko, nemo,

da njej pripadam, se je hvalila,

da imam samo njo in to za večno,

ostajam sam, drži,

ne drži pa, da sem ljubimec samo njen, njena je tema večna.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Tisina_Mori_Trpim_Iscem