Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Starsi_Oce_Mama_Spomin

Starši četrtek, 20. september 2007 @ 22:51 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Vsi imamo očeta in mater, ki nekoč postaneta večna. Nekega dne ostanemo sami in starši zasedejo prazno mesto, ki jim znotraj otroka pripada. Otrok se svojih staršev vedno hvaležno spominja. Nek blag spomin spi v veži, ki ga dramiš v svili sanj. Tudi pesmi so včasih iz takšne snovi, da duša potuje po prstih in išče. Misli so mehke, krhke in lomljive. Iščejo tam, kje leži neutemeljenost. Velika premoč, ki ugaša mesečino. Tam, kjer ne seže več nobena misel. Prav na dnu, kjer boli in je temačno. So oči matere v oceanih glasbe, ki jo premore valovanje morja, vzdolž bližnjic, ki se pomikajo na levo med nitke svetlobe? Po morju plava drevo, brez korenin, ki nikoli ne doseže cilja obale, da bi reklo:"Zemlja, odpri materi oči!" Kakor mejnik stoji oče kot mejni kamen, da pogled v drugi svet ni mogoč. Odpira mi neskončne vedute, a jaz slišim le pretakanje besed. Dež, ki štropota v šumenju Soče. Mati je kot temeljni kamen zgradbe znižanih stropov in zoženih sten, ki jo vrtinec megle jemlje vase. Nevidna so ji vrata tega sveta. In vendar je nebo nocoj slečeno teme v zvezdni noči, da bi mati lahko prišla po svoje okraske, dragocene tkanine in obeske. Kdo bo nosil njena oblačila? Za začetek naj si vzeme s seboj vsaj svoje stvari in pisalo, da bo popisala nedokončan svet. Jaz se ji še ne morem pridružiti, ker se še nisem naučila brati zemljevida neskončnosti. Komentarji (0) www.pozitivke.net