Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Starka_Zgarane_Roke

Starka torek, 5. avgust 2008 @ 19:51 CEST Uporabnik: Gruntovčanka V obupu tam svojem kleči, prosjači, a mi se ne zmenimo , ne ozremo. Njen obraz, kot ogledalo ki poči, gube trpljenja urezane kot slika, pogled njen prazen, umirajoč. Moli kvišku drobne zgarane roke, barva obleke izgubljene v mavrici, zgrbančeni čevlji ne merijo več. Kleči na prgišču peska, prosi. Razkuštrani lasje, razmršeni od vetra. Vredna ni pogleda, hitimo mimo, starka, kot mnogo drugih. Sramuje se svojih dejanj, prošenj. Nekoč so te roke nam pekle kruh, ga oblikovale v ljubezen. Zgubana starka, izgubljena duša. Korak mi zastane, pomislim je starka morda mati, babica? Hitimo mimo s tokom svojih misli njeno trpljenje hiti mimo nas, umira. No znam tud drugač, če se potrudim:)))))))) Komentarji (0) www.pozitivke.net