Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Srce_Voda_Metafora

Tišine srca nedelja, 24. junij 2007 @ 09:41 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Vse kar ima srce, so tišine. Tihotne poti v samotah. Čisti azur v očeh in žlahtno ogrinjalo čez ramena. Prasketa ogenj in srce ploska z bitjem svojo celično trorazsežnost. Giba se v ritmu, ki ni ne korak ne skok. Drema gora v prsih, ko se usede na skalo črni vran. Preproga mahu s skritimi odtisi nog v vrtači na vzmeteh izvira veselja riše tihe poteze s pahljačo peruti, ki vzletajo v svojem središču. Voda spi in izpira notranji prah po lističih, ki ležijo v njem kot nenapisane pesmi. Metafore zavesti čustva ni mogoče prenesti na računalnik drugače kot z besedo. Nek »za« in »proti«, ki se neprestano dotika strun. Ko se srce zdrami, drhti v nevidno pronicanje krvi skozi tkanine sanj. Razpeto na križu, je povezano z vsem. Tudi ko igra plehmuzika odzunaj, ki ga hoče preglasiti med rojem komarjev ki brenčijo brez srčnih strasti. Pojoče svoj zven z gromkim glasom skozi tišine prišepetanih ljubezni nosi v sebi hudournik čustev, ki srfajo po samotnih poželenjih v tišinah. Komentarji (0) www.pozitivke.net