Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Skupaj_Veva_Vrtinci_Srce

Skupaj ponedeljek, 21. april 2008 @ 11:28 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Sploh nisem opazila, da nisi več tisti, ki sem ga prej srečala. Tako začudena sem nad tabo in samo seboj. Zelo malo veva drug o drugem, vendar se mi zdi, da je prišlo nekaj med nama, ki določa, da imava srce. Vsaka vejica na drevesih in vsaka travna bilka sta vedno bolj zamaknjeni. Luč sonca je zagorela in velika krogla se je razžarila in se razživela. Vse je polno skrivnosti, ki so zastrmele opoldan v zenit. Notranje bivanje drsi v popoldan. Lahkotno hrepeneče se premika po nepoznanih poteh. Ne morem skriti veselja, ki kroži okrog zrna resnice. Nenamenoma je vzklilo v neponovljivi čas. Želje se premikajo v vrtincih nestvarnega zraka. Nekaj zapuščava za sabo s tem odmevom koraka. Nekaj, kar je oživelo, se prebudilo. Svetle sledi zapuščava. Ozračje razplamteva in mehča trde robove ceste. Stojiva pod krošnjo drevesa in se pogovarjava. Vprašal si me: Mar čutiš bolečino slovesa nad to nikoli prej srečano pokrajino? www.tatjana-malec.si Komentarji (2) www.pozitivke.net