Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Skrivnost_Valov_Ceri

Da kdo ne prelomi mir nedelja, 9. november 2008 @ 11:06 CET Uporabnik: Tatjana Malec Skrivnost valov je zavita v šumnost starodavnih mestnih zavetij in ostrozobih trpkih sivih čeri sredi blagoslovljene tišine miru, strnjene podobe na prelomnici časa. Mestna okna so obsijana s škrlatno rdečimi lučmi. Plavajoče goreče ladjice želja se zibajo kot jata ptic z grozdnimi jagodami v kljunih. Tu sem ovita v srebrno zgodbo večera. Utrujeno obalo prekrije mrak. Ulicam so hiše stisnile širino kot obrežje reki strugo v objem. Stopam za soncem, napenjam nitke in vrvice, vprego svojega telesa. Zavezujem zlatolasje, vlivance prekrivajočega uma za žarke nocojšnjega zatona, se z rokami oklepam bežečega. Valim se kot žoga na sončevem igrišču, vrtim se v plesu soja svetilke, ovita v platno prebujenih občutljivosti. Morje je polno mojih besed, položenih navezanosti in molka, samosti in bučanja potešenosti. Koliko vzajemnih sporočil je v utripanju skupnih snovi. Vsak gib morskega vala je moj svet, zven lire hrepenečih snovi med zeleno žametnimi metulji, zlaganje smislov v ritem utripanja, v notranjo pokrajino upov. Poglobim pogled v plankton z vzgibi iz napljuskanih pen in začutim toplo in prijazno božanje, odrešujoče mrmranje morja, pomirjanje, da kdo ne prelomi mir. www.tatjana-malec.si Iz cikla pesmi "Moje mesto in morje v sliki in poeziji" - dodajanje pesmi na koncu Komentarji (0) www.pozitivke.net