Glasba in pomen sta eno.
Žarek sanja skozi sonorno petje sonca
in vodo v prozornem ritmu gibanja.
Kamen je omejitev, ki čaka,
da se rodi kipar, ki vkleše ljubezen vanj.
Glas je zvestoba mišljenju,
ki razobeša ptice po električni žici.
V zelenju gori večna luč,
ki se je priplazila na zidek ob hiši
in rumeni cvet je zgodaj zjutraj vstal
s soncem, rojen v pokrajinah zvezd.
Življenje je kakor krč in dih,
ki daje slutiti, da je vse vesolje
ena sama misel, ki riše, plava,
igra rokomet in melodije na citre.
Sem živa navzočnost njegove preteklosti.
Gibanje v negibnosti bivanja ljubezni.
Coktail party ob vrečki krompirja za večnost.
Ničemrnost mi je spodbudila občutek,
da sem pomembna, ker me tekočine
v telesu vznemirjajo, da hočem ljubiti
in biti ljubljena pod svečavo vsake noči.
Popijem požirek iz čutarice, krilim
in grem trmasto naprej. Zavestno, da sem.
Glasba in pomen sta eno.
