Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Rutina_Koticek

Rutina sreda, 23. maj 2007 @ 20:06 CEST Uporabnik: Sonce Zmajuješ z glavo, ko me spet zagledaš v mojem delovnem kotičku, ki je tako kot vedno v ustvarjalnem neredu. Mene to sicer preveč ne moti, a ti bi se rad ponašal vsaj pred drugimi z dobrim vtisom, da sva vedno kot iz škatlice. Ostro premeriš številne kupčke mojih knjig, ležeče vsepovsod, za namenček pa še maček na tvojem najljubšem naslanjaču, ki ne kaže nobenega znaka sramu pred teboj, ker je pač moj. Še vedno se zadržuješ, samo barve menjuješ, parkrat globoko vdihneš in se sprijazniš z mislijo: »Nekaterim pač ni pomoči.« Torej od tebe ne izvem, kaj o meni pravijo sosedje, pa tudi to mi ravnodušno zamolčiš, da se bo v našem kraju enkrat po dolgem času nekaj spet dogajalo. Bojiš se, da bi bila spet glavna vsepovsod tam, kjer me res ni treba. Že tako je ostalo tako malo od tvojega ugleda, ki mu jaz ničesar ne pridam, saj se še vedno borim s svojo šibko voljo in s spletom okoliščin, zaradi česar sem dala slovo svoji karieri… Danijela Premzl Komentarji (0) www.pozitivke.net