Stala je ob materi. ter jokala
Veš mami, nič nisi mi kupila...
Saj te imam rada, vendar ne morem.
Nimam s čim, saj veš otrok....
Kaj nisi videla, kaj vse imajo.
Mami se pripogne jo objame...
Le kruh sem kupila ter rozine...
Doma bova pekli pecivo.
Saj nič zato mami, nisem jezna,
le ko druge gledam mi je težko.
Pa saj vsega ne potrebujejo,
Nama bi lahko dali...
Počasi sta peš odšli iz trgovine,
v objem toplega doma kjer bo zadišalo,
kjer se bo peklo domače pecivo,
proč od tam kjer je vsega...
zadovoljni s tem kar imata.
skromni, vendar srečni...
praznično razpoloženi...
