Vsaka roža mehko cveti za nekoga,
Pa naj bo zlovešč ali svetnik,
Luknja v žepu naj bo borna in uboga
Ali pod palcem vedno srebrnik.
Bela roža mirno cveti za nekoga,
Malo je dobrih ljudi, ko svet na dno drvi,
Malo belih rož, ki razpirajo se okoli kroga
Soljudi in iščejo v vsem le dobrotne sledi.
Črna roža v neurju slabosti cveti za nekoga,
Kot mravelj tre se jih na vsakem koraku
In srca, potemnela od hudobnega smoga
Spletk, ljubijo le korist – še na nebu, v oblaku.
Vsaka roža mehko cveti za nekoga ;
Glej krivico – belino izruvajo temni cvetovi
A žal se črnemu uklanjajo vsi svetovi...
Mar sovraštvo postaja lek in ljubezen nadloga?!
Vsaka roža mehko cveti za nekoga,
