Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Razdalje_Dvigujemo_Dneve

Razdalje ponedeljek, 23. junij 2008 @ 11:25 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Z nogami bredemo po mlakužah in brozgamo po blatnih kanalih. S skodranimi lasuljami med krošnjami dvigamo jambore, kot nekakšne zastavice plapolamo, se obešamo za vrvi in zvonimo, pritrkujemo dihanje in se vzpenjamo med medene kite in pozlačene kosme. Dvigujemo se še višje, čez robove srčne mišice in brusimo kristalne ploskve drugih svetov z zobmi, jedkamo nebo s plinastimi izdihi, svojo kožo spreminjamo v tkanino in jo pokrivamo z dragocenostmi. Veselimo se, ko zavijamo dneve v celofan, da jih prodajamo na stojnici kot vabljive sladkorčke, ki jih zaužijejo drugi ali pa jih dajo otrokom zvečer, ko ugasnejo luči. Prištej vsak dan, ki je pripadal tebi, dan k dnevu, eden k drugemu, tako kot majhna ličinka, ki jo bo izlevitev iz pretesne kože potisnila med krile metulja, da spozna svoje majhne sence in kako brezprsna je roža brez kril s svojimi lističi, onkraj njegove izkušnje letenja, usipajoča se ob nalivu na humus za prihodnjo pomlad. Pozabila je nase, ker njena ljubezen ni bila od tega sveta. Sonce ji je vdahnilo, raztopilo in spilo njen pravi namen. In ti si med tem pozabil na naočnike, na nekaj krušnih drobtinic na mizi in na prijatelja, ki se je spremenil v kolibrija z dolgim kljunom, ko ga je sla po letenju nesla daleč od tvojega očesa. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net