Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Prsni_Kos_Beli_Apnenec

Prsni koš sreda, 25. junij 2008 @ 00:04 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Za vsakim prsim košem nekdo pride in mine, medtem pa živi kot zbiralnik in oddajnik. Skozi pore za obzidjem iz kosti vstopa brezbrižnost, kot ličinka in lazijo črvi v notranjo negibnost. Osuplo skozi luknjičavost kože potujejo v notranjost, globoko zlezejo v kletko, se naselijo in lazijo po belem apnencu. Ponotranjeno oglašanje, zgoščanje, plezanje, vzpenjanje, padanje, izgorevanje skozi dimnik kože na meji, kjer se človek dogaja. Tam so hiše, jezik, ljudje, zvezde, sanje in preslikane stvari. Jutra, težka megla, maske, zastori in gledališče, ko te nekdo uporablja za svoj scenarij: 'Klanjam se' in sprenevedavi nasmeški, komolci, čeljusti, krdelce petičnežev, ki ne vedo ali bi ti odzdravli. Duševni minus deset za tvoj duhovni pol, feniks, ki v tebi umira in panter, ki žveči čustva. Ti bi zlezel v drevo, ki ima le oči za svetlobo in senco povzročenih krivic. Zaslanja te zid Potemikne vasi in glava kinka navzdol. Ti pa pišeš in pišeš, preprosto povzdiguješ ljubezen in miliš srce, ustvarjaš mehurčke. Vse se peni, ko lužiš bolečino in čistiš trhli les, ki so ga pustile ličinke za sabo. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net