|
Kar prišla je.
Tiho. Neopazno.
Nepovabljena.
Pa je sedla
na moja kolena.
In se obešala
na moja ramena.
In je plavala
v mojih očeh.
In me božala
po praznih dlaneh.
Z mojimi mislimi
se je nesramno igrala.
Kamor sem stopila,
je korak pred mano bežala.
In kamor sem pogledala,
je vse obarvala sivo.
Ne, ne boš me!
Pa sem jo ujela za grivo...
Pa sem jo proč nagnala.
Ne, ne bo se več z mano igrala.
Pojdi, pojdi proč!
In ne oziraj se več nazaj...ŽALOST.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Prisla_Kolena_Moja
Domov |
|
Powered By GeekLog |