Saj ne pričakujem prijateljev,
ki bi naj za me dali roko v ogenj...
bolečina bi bila neznosna, jim breme,
tudi takšnih ne, ki bi se z menoj jokali,
smejali, le takšnih ki bi z menoj občutili,
mi bili v pomoč, oporo ob težkih trenutkih.
ko bi ravnal, bil enak, enako sam občutil.
In ko tavam okoli, se družim z ljudmi,
ter iščem v njihovih očeh plamen,
tisti, ki te ogreje, da ga začutiš,
ko veš, da enako razmišljata,
si želita toplino njunih src,
globokega pogleda v oči,
odkritosrčno besedo,
le to pričakujem,
to in nič več,