Na pregibu, kjer neukrotljivi ogenj
pluži dneve, ki ne pripadajo več meni,
se paleta barv spreminja v sivi pastel.
Pero je vokvirilo sončna mesta
prvinskega veselja mladostne ljubezni
Tišina, svoboda in misli vzlet.
Moje ptice spev drhti kot blag spomin.
Kakor rosa na bilki je krhko negotovo čustvo.
Na rogaškem steklu ob robu kozarca
se v narečju sledi davne opojnosti
sveti odtis njegovih ustnic.
Hrepenenje, ki si je vzelo svobodo.
Bleščeči mik se je vrnil.
Lesk, ki ne zakoliči meje pozabe.
Kiss me, moja mlada ljubezen!
Na pregibu, kjer neukrotljivi ogenj
