|
Sediš na klopci v parku
sama, gledaš ljudi
hite mimo tebe v koraku
polni svojih skrbi.
V mislih s teboj živim
odpustil nikoli si ne bom
v vsak dan hitim
objel srce tvoje ne bom.
Ne vem zakaj ne uspe
mi tebe v srce priklicati?
Zakaj življenje mimo mene gre
po nebu želja oblaki beže.
Ljubezen morda je prevelika
neslutena srca je pot
ljubezen neizpolnjena je želja
odhajam skozi tvoje ranjeno srce od tod.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Park_Srce_Ljubezen_Ljudi
Domov |
|
Powered By GeekLog |