|
Vedno, kadar sem osamljen
in žalosten, sem ranljiv tudi,
vendar nikomur ne kažem,
ne zrcalim mu svoje notranjosti,
duše, obraz se vedno smeje;
tudi njej sence skrivam,
pelina polnih trenutkov,
tudi njej tega ne dovolim,
skrivam ji bol mojih občutkov;
ne želim, da se moje vanjo
preseli, jo mori, v nočeh zbuja,
da zame trpi kot jaz za oba,
nočem, da je osamljena z mano;
vedno, kadar sem osamljen,
odidem v svet svoj, ne njen,
v njem poiščem njo, da si
pomagam oba svetova razumeti.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Osamljen_Dusa_Bojazen
Domov |
|
Powered By GeekLog |