|
Dvorana je bila polna, glasbe,
dima cigaret, vonja cenene
kolonske vode, znoja po še,
smeha, množičnega drtja…… ljudskega petja.
Sedela je sama pri mizi v centru
rajanja, stopanja po nogah
damam, od napol đentlmenov
napol bleferjev, od želja omamljenih… pijanih.
Lasje ognjenega leska, kot baker,
vihrali so okoli naju, njenih
ramen, smeh oči njenih, modrih,
me je spodbujal, v meni je netil ogenj… požar.
V sobici, v brlogu njenem, me je ona vzela,
saj v meni je bila samo želja,
nisem še »pel« do takrat, sem hotel,
želel sem, da bi, kaj točno moram, tistikrat sam nisem vedel.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Ognjeni_Lasje_Sedela_Sama
Domov |
|
Powered By GeekLog |