Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Ogledalo_Zrcali_Ogenj

Ko ogenj sveti ponedeljek, 29. december 2008 @ 07:45 CET Uporabnik: Tatjana Malec Kam naj grem, kaj naj delam, kam naj se izgubim, da se od sebe oddaljim? Vedno sem tu in tam, odpiram in zapiram vrata. Ogledalo me zrcali, v njem iščem zenice, ki so zunaj ostale. Pritekam in odtekam, se vrtinčim in pljuskam, maham z repom kot mokri pes, ko vstopi v hišo, srečen, da je v njej. Sem za zlatimi okvirji očal, v očeh mi kroži zaporedje trenutkov odzunaj, ki razgalja me znotraj. Čas se useda vame, trava me diha, razvršča me veter med stvari, ki jih ni. Ko bo delo končano, se dvignem in grem. Vrnem se, zaprem se v prostor ovenelih in izdišanih besed. Izginem v spominu, prelomljen bo glas. Tukaj ostanem. Pridem po prtljago, grem po vklesane črke v kamen. Potreplja me čas po ramenih. Ugasnem računalnik, vzamem pisalo, pišem in pišem, drgnem, kot bi z lugom ribala kuhinjo. Duša mi joka in poje kot zubelj plamena. Vračam se v kraj, kjer gašperček greje. Rada bi videla v ognju svoj pravi obraz. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net