Gledam v od vetra spihano polje.
Nekaj centimetrov od tal sameva štrcelj
suhega stebla, ki spominja na vzpon rasti
in cvetenje rože v kopeli eteričnih olj.
Rastlino so krasili modri venčni listi.
Zrak je odpiral žejne ustnice,
ki so izgovarjale barve
v gnezdu govorice peloda.
Tam, kjer se suši steblo,
se suši tudi žila mojega telesa
in tam kjer je bil odprt cvet,
se odpirata nedrje moje duše
in pastelna mehkoba občutij.
