Ti hočeš, da tvoj lik v trudno noč razpira
Mi težke veke? Naj sna nikdar našel ne bi,
naj mi v izmučeno oko nenehno vdira
ples posmehlivih senc, podobnih tebi?
Tvoja prikazen je, ki pošlješ jo od doma
Vso pot do sem, da po dejanjih mojih stika
In najde sram in greh v brezdelnih urah dvoma?
Moč ljubosumnosti je res tako velika?
Tvoja ljubezen tako daleč ne potuje,
o ne! – moja ljubezen, ta oko mi draži,
da ne zapre se, ta počitek uničuje
in zate je vsak hip na budni straži:
nad tabo kje drugje bdiš, sem stražar čuječ –
od mene daleč si, drugim blizu preveč.
Ti hočeš, da tvoj lik v trudno noč razpira
