Noč ima svojo moč

sreda, 2. april 2008 @ 08:31 CEST

Gledala je svetlobo v temí,
ki je tiho poležavala ob njej.
Magnolija se je dotaknila neba.
Vsujejo se zvezde in lunin krajec
se je spremeni v srp,
ki reže glave uličnim svetilkam
in ko se onezavestijo,
zaljubljenci spregovorijo neslišno.

Odšla je v noč.
Stegna in roke je imela kot platane.
Na ulice padajo samote
in svilene krivulje noči
se pomenljivo gibljejo v somraku.

Srečata se.
V objemih je še komaj toliko
prostora za dihanje.
Roke se zavozlavajo. Drsijo.
Boki se naslanjajo na pločevino.
Vse je zaobljeno v toplo milino.

Žejni veter zmoti ritem dihanja.
Noč strmi v prebujeno luno.
Mehka luč snopičasto zamiglja
in razprostre zlate trakove ur
nepotešenim sanjačem.

Ljubezenske igre brez konca.
Vse je lahkotno. Noč je dosegla
rekord po svoji dolžini.
Naučila se je hrepeneti po ljubezni.
Gostota temé leži na odsotnosti
dnevne svetlobe, ki hoče domov,
da vidi kako lep je resnični obraz
zaljubljenih srečnežev.

www.tatjana-malec.si
Knjiga bralcev mail: info@tatjana-malec.si

4 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Noc_Ima_Svojo_Moc