Tako polna, nežna pesem...
a tudi težko razumljiva,
tistemu, ki jo prebira ležerno,
je kakor neodprta školjka z biserom..
a vendar občudovanja vredna,
nostalgij polna, topla,
imen, časa v katerem živimo.
Me opominja v pesmi njena,
afrodita, srhljiv spomin skozi čas,
lepota ljubezni, biti ljubljen,
enako kot da bi uzrl v amorja,
celo v lice mu, kot začutil bi njegov dotik...
Je čas le tisti, ki ustvarja, kleše v nas,
odvzame pa spet podari...
želje pa so le cilj, morda le v snu,
enim dane, drugim le na ogled, dotik.
.
ki kakor šelestenje listja , smisel ima...
Tako polna, nežna pesem...
