Muc naš tigrasti
nas vedno kratkočasi
s svojimi raziskovalnimi pohodi.
Kot ljubitelja klasične glasbe
ga presneto mika naš klavir.
Naša stenska ura
ga je čisto uročila,
kazalci, ki se po številčnici
sprehajajo,
pa se sploh ne zmenijo
za mijavkajoči glas,
ampak še naprej nemoteno
do pičice natančno odmerjajo čas.
Tudi redoljuben je naš muc,
saj vedno sili v omare –
seveda le zato, da bi preveril
naše delovne navade.
Da je nadarjen,
sploh ne dvomim,
posebno še tedaj,
ko skupaj z mano bulji v monitor
in če mi uspe preprečiti,
da bi si izbral tipkovnico
za svoje počivališče.
Res škoda se mi zdi
takega talenta,
da bi ostal na vekomaj obsojen
na potikanje doma
in še morda po bližnji soseščini.
Res se mi vse bolj dozdeva,
da so rodu mačjemu
kršene osnovne mačje pravice,
saj zanje ni predvidenih izobraževalnih ustanov.
Tako pa mucka našega izobražujemo in vzgajamo
kot laiki – namesto pohval za svoje dosežke
pa dobi namesto petke v redovalnici za nagrado
kakšno slastno mesno razvado.
Muc naš tigrasti
