Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Molci_Upogibaj_Jeziku

Molči, ne upogibaj veličin sreda, 17. december 2008 @ 09:25 CET Uporabnik: Tatjana Malec Molči, ne upogibaj veličin, ki nimajo kolen. Njihove razsežnosti živijo slepih oči in trepetajo pred ključem na tvojem jeziku. Oči skrivajo kot hobotnice pod morskimi travami, ki jih nanese razburkano morje. Zdi se, da jim je senca vklenila dušo. Senca z zlatimi žepi, ki se oklepa kulise črne barve. Naj jo noč skrije in ji odmeri usodo razpadajočega lista v vlažnem iz zatohlem prostoru ob konzervi marmelade. Nihče ne more odtaliti zmrzali srca sredi gorišča krivic in bolečin. Dobrota ni črta, ni kvadratna hiša, bazen ali bankovec. Dobrota je obzorje, je sonce. Je pismo brez naslova. Znan je le njegov pošiljatelj. Prejemniki nimajo imen. Vode neba rišejo klicaje. Pokrajine sanjajo stvariteljske stebre svetlobe, ki se bodo pogrezali v živi pesek in pokopali svoje sence. Nihče noče zaspati pod vodo. Dež samo spira zlato sončnega sistema. Korenine dobijo svoj delež skozi liste. www.tatjana-malec.si Komentarji (1) www.pozitivke.net