Sem srečal starca, bil modrec zrelih let,
obhodil, videl že je celi ta naš svet,
kaj v sebi čuva, najrajši ima, neguje,
ko sam po svetu hodi, povsod potuje.
Zamislil se je, namrčil si obrvi je rekoč,
življenje lepo, še slajša mirna noč,
prisluhni v stiski, ne oziraj se okrog,
da služi v zdraju par ti tvojih rok...
Denar je kakor ogenj, vedno tli,
če več imaš ga, močno žari, gori,
ti zameglil bo um, postal boš slep,
videl boš le sebe, pozabil na ves svet.
Spoznal težko boš vrednost kruha,
kdaj skorja trda bo, rezina suha,
več videl solz ne boš, ošaben boš postal,
denar edini tvoj prijatelj bo ostal.
Samcat belič si na pot seboj kdaj vzemi,
prijaznih stiskov rok k srcu vzemi,
morda najlepše rože boš ugledal cvet,
resnico, odkritosrčnost kar jih videl svet.
Prisluhni le besedam, ki imajo moč,
ko slišal vse boš, čakaj le še noč.
ki morda te našla bo čez dan gredoč,
obraz tvoj ostal bo smehljajoč.
Sem srečal starca, bil modrec zrelih let,
