Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Moc_Duha_Razpolozenje

Poravnave moči in duha sreda, 6. avgust 2008 @ 09:15 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Iz tega duhovnega razpoloženja se lahko rodi le hudič, ki se vrašča v živo telo. Čredna žival, demonski duh, ugnezden v sladkosti mesa. Opotekamo se z njim v telesu. Vsi smo naravnani na njegovo razdaljo, na edino znamenje, ki ima opravka s krvjo. Izparevanje vode v razgreti tekočini krvi rine z glavo naprej. Fatalizem zasidran v zobeh, ki hočejo gristi glagolski čas. Mimoidoči ožuljeni um. Želela sem si odrasti, ubesediti neizrečeno misel na okrvavljeni skali s sloko identiteto, idejo moči, ki hrepeni po veščini zatopitve demetričnemu nasproti, s predigro zbliževanja, s hvalnico in čaščenjem harmoničnega zlitja z misterijem matere. Skozi zaničevanje, omalovaževanje in opotekanje med okopi skrivnostnega iskanja, iz uživaštva v askezo, doživeti izroditve in preroditve, osamljenost skozi tančico nerazložljivih zvokov, ki iščejo spoznanje kdo si. Ideja o rojstvu nove vrste človeka v biološkem smislu in vzreja elite Nietzschejevega kova, morfološko naključnega dogodka, njegovo rojstvo z mnogo zgodovinskih moral in obrazov, je hrana za sanjače in glave z rasno zdiferencirano inteligenco. Glas kliče k prebujanju duha! Umrla je ideja mesijanskih obljub na mehaniziranih zatonih, na pogoriščih ognja z drvmi in kokosom, obvisela je na hripavih zvočnikih taborišč in zamrla v glasu iz parnih kotlov lokomotiv, ki so gnale človeštvo v izbire. Človek lahko konča na pogorišču, s konzervo svojega mikrokozmosa. Civilizacija je opikana od trnjev njegove roke. Izreči je dovoljeno edino totaliteto besede, da se znova vrne duša v telo in ponudi kipenju luči nov dan. Kukmak z obročkom, ki ni ustvarjen po gobje. www.tatjana-malec.si. Komentarji (0) www.pozitivke.net