Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Medeno_Slastno_Mencanje

Medeno, slastno mencanje sreda, 6. avgust 2008 @ 08:20 CEST Uporabnik: Tatjana Malec V praznih samotah živijo urejeni, genialno zlepljeni na kosti. Prešerno organizirani. Zadušljivo in dolgočasno letargični. Balast in trpkost odvečnega medenega, slastnega mencanja. Zoologija, ki spodjeda življenju dušo. Strah in hrepenenje v čeljustih primeža. Vest, ki v dvožlebnem škripcu zatiska dih. Tu smo na robu vesti, da prenesemo sebe, ki nas hočejo kot pomožno sredstvo stvarem Živimo človeškost kot zaprašeni pojem opešane vitalnosti, fiziognomijo telesa brez duše, čepeči v jarku lastne zgazene brozge. Tu krilimo s svobodnimi gibi in opletamo s suhim jezikom v studencu s kričavim besednjakom banalne logike, ki hoče obvladovati renesanso gore in ji oslepiti vid v zelenih očeh. Krasno spoznanje v tako zanikrni jami bivanja. Razprtije med močjo in duhom me ostrijo. Živim knjigo upanja s tehtanjem izgub, kalom razuma. Dober razlog za zbliževanje, a vi me grizete v moj jezik in me destruktivno božate. Skozi vas mi je uspelo spoznati sebe. Moje usode se udeležujete na drugi način. Obsesivno, z razdajanjem tuje bolečine svetu. Voljno predajanju jeziku narave prihaja iz sončnega obilja. Takšni smo, kot da nismo iz iste snovi. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net