Manj te ne ljubim: dasiravno kažem manj,
je zrasla, ne upadla moč ljubezni moje;
lastnikov jezik izklicuje dan na dan
ceno tisti ljubezni, ki tržno blago je.
Ko je pomlad ljubezni najine vzcvetela,
sem ji prepeval pesmi v slavo in pozdrav;
tako v zgodnjem poletju poje Filomela,
a potlej, v dneh zorenja, odloži piščal:
pa ne, da so bile letni noči bolj krasne,
ko se je tožni spev razlegal v njih tišine;
a zdaj so veje težke od vreščave glasne
in ko sladkosti se privadiš, nje slast mine;
tako kot ona včasih jaz utišam pesem
raje, kot da ti z njo dolgčas prinesem.
Manj te ne ljubim: dasiravno kažem manj,
