|
||||||
|
|||||||
Kamen ti je padel iz roke.
Obstal si kot kip,
za težo kamna lažji,
v gmoti kamnit.
Umolknil je veter,
ki je usmerjal roko v cilj.
Dleta na delu ustvarja,
prste breztežne
in utišane čute lovca v njih.
Skala je iz mrtvega kamna,
gmota celic prsti, brez krvi,
Poslušaj ptiča,
roka pogreša kamen,
kamen sonce,
ki v njem se iskri.
Rešen teže kamna,
spoznavaš mimoidoče,
ki so občudovali veščino,
kamen v tvoji desnici,
srce ob levici.
Ko na tebi se ranjena koža
od dleta ohladi, boš vedel kdo si.
Hladile te bodo vode in dež.
Le zamaknjen kamnit samotar si,
ki ne veš kaj bi,
brez kamna v roki si le kip
v zakotju kiparjeve sobe
s človeškim okrasjem,
še vedno na kamen uglašen.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Lazji_Teza_Kamen_Vescino
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
