Obljubil si mi krasen dan in nebo sinje
In zvabil me brez toplih oblačil na plano:
Pa sklical skup oblake in v izparine
črne truhnobe skril svoj lesk pred mano.
Ni dosti, da le skoz meglo posiješ milo
In osušiš obraz mi zbičan od viharja;
Saj vsakdo ve, da klavrno je to zdravilo,
ki bol olajša, a bolezen zanemarja.
Lek tudi niso obžalovanj besede glasne:
Kesaj se ali ne, si me le prizadel;
Da je storilca potlej sram, prav malo hasne
Njemu, ki hudo je krivico utrpel.
Ah! A ljubezni solza, kot biserovina
Bogata, te odkupi vsakega zločina.