Nežni zvoki strun, stare kitare,
so padali v vodo tekočo, šumečo,
se odbijali od njene gladine,
se vračali, polzeli v njo, nazaj vame, v mojo kitaro.
Z občutkom sem jo vzel na koleno, z levo roko
sem jo držal za ozek topel vrat, z desno
sem božal jo, ji brenkal na žice,
napete preko njene vabeče špranjice, luknjice pohotne.
Z prsti sem tipal.. razpiral, prebiral, eno
za drugo, da so se vlažno,
na dotik čutno vabljivo odzvale,
strune rahlo zategnjene, so bile milo vpijajoče, voljne.
Stiskal sem k sebi kitaro…lepoto, telo
zaobljeno, z desno roko sem jo,
da je stokala, iz nje izvabljal glasove
sem, da je zaječala in jaz z njo, ko zaužil sem slo, strun zvoke.
Nežni zvoki strun, stare kitare,
