Počasi..hrabro, ne vsiljivo, malce vzvišeno
jesen vstopa v polja našega življenja,
v vrtove vsakdana,
vsa je kot pohotna, razigrana, irska,
brhka rdečelasa deklica,
spet drugič, kot spoštljiva gospa, ki obdaruje nas in je nosilka
plodnega..razburkanega življenja,
s plameni naravnih barv v laseh,
v sončnih dnevih je v barvah mavrice, ognjeno žarečih;
v jutrih zgodnjih po kotlinah v meglo se odeva kot v svilo belo, vsa je povita..skrivnostna,
čez dan v sencah njenih podolgovatih
počiva, vse okoli sebe v barvni plašč odeva,
lesketa se v soncu, v vetru večernem je vsa pisana..skodrana;
igriva je, nagajiva,
s soncem..čopičem v sebi po sadju,
drevju riše, jih prebarva, dozoreti jim pomaga,
s klopotcem pleše svoj ples v pravem direndaju.
Počasi..hrabro, ne vsiljivo, malce vzvišeno
