Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Jaz_Pojdem_Nebo_Obnorelo

Večeri se in jaz pojdem ... petek, 4. julij 2008 @ 11:03 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Večeri dišijo po kamnu, ki čaka, da pridem in zaprem oči, ko bo metež ognjev noči napolnjeval obnorelo nebo. Noči zmorejo sprejeti oddihe, spanec in goreče strasti, ki pripadajo zvezdam. Tiste redke dragocenosti, obrobljene z gorečo belino, ko se znoči in zagorijo večni ognji. Prosojnosti zarisane v samoto, ki prebudijo hrepeneče komete in jaz sem med njimi srečnica, da preštevam plamene utrinkov medtem, ko drugi že spijo. Sleherni sij svečave noči ima svoj prostor odložitve, da poišče mesečina svoj kamen in sledi pokrite s škrlatom ljubezni. Ponikam v kamen in med veje senc, ki zarisujejo svojo dušo v prihajajoči odznotraj, ki vzdiguje pogled. Medtem obložim kamen s toplo kožo zadržanega spomina, ki hoče plesati sen noči z občutenjem poljubov na zmehčani sivi blazini, doživetje, ki ga potrebuje ob uri, ko čutiš še mlado telo. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net