smej se na ukaz,
da bo tvoj poraz,
slajši kakor kdaj,
lep spomin vsaj.
stoj z menoj vznak,
štej vsak moj korak,
hodi kakor pes,
poslinjen gleda ves.
vame brez moči,
žalostnih noči
sramežljivih let
nepremagljivih stez .
Izbrisanih oči,
taco ven moli,
prosi prosi me,
čeprav prepozno je.
Gorelo je zares.
Te preklete dni,
ko štrene mešal si.
Tista vsa je strast
šla meni srečo krast.
žalostni nasmeh,
obraz prekrije strah.
Solzo skrije plast,
pudra na obraz.
Ne bom ljubila več,
ne bom želela malih sreč.
Ne bom borila se za nič,
ker nič je en sam kič.
Ne bom iskala žalnih knjig,
črk ne bom dajala na popis.
Še tisto malo kar je šlo,
pustila zadaj, bom tako.
Kot je prišlo naj tudi gre,
pobere naj za sabo vse,
da jaz zanetim tisti smeh,
ki v izbriše vsak moj greh.
Zapoje pesem tam nekje,
kjer srečo iščejo ljudje.
smej se na ukaz,
