Temačno spoznanje je izgon.
Izgon duha!
Preženejo telo,
ne preženejo pa duha v pregonu.
Duh je nepropustna koža.
Duh je ritual, okovica misli, ki varuje.
Kamor greš, s seboj nosiš duha.
Lahko greš v Buenos Aires, Peking,
Sanghaj ali Moskvo. Vseeno je kam!
Vedno nosiš s seboj duha.
Hitler je izgnal Einsteina in Thomasa Mana.
Sovjetska uprava Chagalla; Solženicina
in Bukovskega so vklenili in brcnili.
Milan Kundera je zapustil Češkoslovaško,
Czeslaw Milozs Poljsko.
Puškina so izgnali na Krim,
Saharowa v Odeso.
Vaclav Havel je ostal v svoji deželi
in si ogradil z neprobojnim jopičem duha.
Impresivni duhovni pedigre duha!
Udeleženci duha od Ovida, Danteja,
Chopina, Victorja Hugoja do Ionesca,
vsi so bili pregnanci in preganjanci duha.
Židovski narod par excellence
so pregnali do plinskih celic.
Primorske duhovnike narodnjake
so opljuvali in jih zbrcali čez mejo.
Vsi so našli svoj duhovni in etični dom v sebi!
Izgnanstvo, to stalno svetovno stanje.
Felix culpa misliti, biti misleč!
Misliti. Biti duh.
Duhovno cepljena rastlina.
Odrešiti duha mraza.
Osvoboditi duha plesni.
Objeti duha s toplim vonjem pomladi.
Skrbeti, da duh ne postane suho seno.
Duh ima modre oči.
Božansko narečje svetlobe.
Duh je skodelica božanske krvi.
Duh je živobarvna morska flora v globini.
Duh pogozduje in sadi gozd.
Duh so pljuča planeta.
Duh se spozna po mehki besedi.
Duh zasluti vonj po dimu, vojni in krvi.
Je kot sledni pes za zenico.
Duh vidi lesk kopja na daljavo.
Je vonj duše, ki hrepeni po svobodi.
Duh je teloh pod snegom, Helleborus higer
s črnimi koreninami in belimi cvetovi.
Duh je neskončna ljubezen,
zakopana pod zemljo, ki klije
iz svojih korenin na sončno stran.
Duh je vrtnica, je trnje srca.
Duh se ne drobi na koščke teme.
Duh je morski val, ki očara svet.
Najlepše kar je ustvarjeno, je delo duha.
V ustvarjenju sveta je bila iskra duha.
Duh ne utihne, nosi harfo miru v rokah.
Duh je regratova lučka sveta
z milijoni puhastih nevidnih semen.
Temačno spoznanje je izgon.
