Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Imam_Nimam_Okno_Dusa

Imam česar nimam nedelja, 16. december 2007 @ 10:16 CET Uporabnik: Tatjana Malec Raztegni se spomin skozi ozko ključavnico. Odkleni me v tistem delu telesa, kjer raste duša. Odpri mi tisto okno, v katerem vzhaja sonce. Odpri mi tisto lino neba, v kateri so naložene peruti ptice. Odveslaj in odpelji me s čolnom čez horizonte, kjer spi svoboda na razpenjenem morju. Tam kri zarisuje črte delitev in združitev. Tam raste množina oseb v ednini in vznikajo smisli sveta, ki nihajo v vetru ponotranjeni svoja osemenjevanja in razmnoževanja. Tja se ne moreš podati sam. Potrebuješ družbo in pomoč tistega dela sebe, ki bo posejal notranjo njivo s semenjem in jo oblekel v roso, ki dela čudeže, da začneš sanjati neskončnost v nežno zaobljenem času razdeljevanja in sprejemanja. Roke se grabijo in obešajo na premice pomanjšanih svetov. Globoka žeja in poželenje jih vlečeta k sebi. Od glave do peta v volančkih in pentljah domišljije vlečem vrvice v pomanjšane prostore srca in šivam svoj novi svet iz žametnih krpic po meri, da imam česar nimam. Ekstazo zavetja, žuborečo zlato jato sanj, razneženo brezbrižnost suhotravnate cvetče turinske perle. Komentarji (0) www.pozitivke.net