Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Globine_Mavricnih_Sanje

Globine mavričnih spoznanj sreda, 21. november 2007 @ 20:37 CET Uporabnik: Mark Ardent V svojem svetu si vse to, in tudi ono, vse, karkoli pač si zaželiš; s pesmimi si svojimi zgradila dvorec pravljični, v katerem zdaj živiš. In mnogi so obiskovalci tvoji, deležni delčka tvojega sveta, zgrajenega iz sanj, ljubezni, ki deliš jo njim in naokrog. Ime je tvoje stvarno v tem in onem svetu in velika tvoje je pesnitve moč, ko govoriš o senčni sreči, minulih časih, kateri so ostali tam, kjer si v sebi našla zavetišče pred vsem, kar je in ni v realnem svetu, ki ne dopušča v bistvu teh spominov, ko počasi, zagotovo tonejo v pozabo pod silo vplivov odtujenega sveta. Govoriš mi, da je vse v redu, na portalu izpisano je tvoje ime. In v očeh da hraniš moč pogleda, ki vidi več; in vidi dlje v trojnosti Hekatinih smeri. Slišim te, ko kličeš me in vabiš, naj čakam te, da se še vrneš; ko z razširjenimi krili letaš po tem modrem širnem nebu, zroč po zvezdah, nekje tam zadaj, v nevidnem svetu mavričnih spoznanj. In rečem ti, da vidim, spremljam tvoj prelet nemirne ptice, mavrične imaginarke. Naj tvoja bo širjava za vse večne dni, naj pesem večna naj bo tvoja, v svetu tem, ki zemeljskemu blizu ni. Pravim ti ponovno, ponavljam ti v nedogled: V virtuali me ne najdeš, ker gledaš to, kar vidiš, ne vidiš pa tega, kar gledaš. Kot širjavah letam s tabo, modra ptica in širne so neba globine ter globoke morja so širine, na istem odžejava se izviru z živo vodo, enako slišiva v krošnjah ptic petje; a na Skali Sveta je le eden, ker ob dotiku zemlje ti nekdo si drug. In steze te poti takrat so meni tuje, stopinja moja se ne vtisne vanjo. Čemu potem bi čakal te na tem križišču, poznanih tebi Treh poti. Komentarji (16) www.pozitivke.net