Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Glas_Morja_Galeb_Valovi

Nerazložljivo bela ponedeljek, 24. november 2008 @ 09:13 CET Uporabnik: Tatjana Malec Ko se je zmračilo, sem zaslišala otožni glas morja. Valovita vodna streha sveta je ležala pred mano. Kakor razžarjena sončnica je padala vanj baletka svetlobe. Obala je bila ogrnjena z modrim šalom. Izpraznjeni vrč se je utapljal v zajemanje. Naslonila sem se na staro drevo. V rokah sem imela kamenčke in jih metala v razpenjene vode. Bila sem lahka kakor galeb. Z vonjem šmarnice, stebelce polno majhnih cvetov. Bila sem nerazložljivo bela ob koncu poletja in sredi jeseni. Izgubila sem telo. Val je odložil morsko travo na skalo. Vznemirjena, kakor dih večnosti, ki tli v daljavah, sem vzdrhtela. Lučaj od mene je skočila riba iz vala. Opazila sem, da potiho potujem s soncem na zahod. Hrepeneče drsim za njim. Brez njegove luči ne morem živeti. www.tatjana-malec.si Iz pesniške zbirke "Ko luč zasveti I. - IV." Komentarji (0) www.pozitivke.net