Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Flavta_Sreca_Strune_Nevidn

Flavta sobota, 11. oktober 2008 @ 15:43 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Imela sem srečo, da sem stopila skozi vrata, podobna nasmehu daljne dežele, ki jo je ogrelo sonce do koreninic. Živim iz veselja za radost notranjih oči. Zvoke so povzročile nevidne strune. Za mano se je stkal most, da se vedo lahko vračam v paralelni svet, potem ko sem ga zapustila. Ta svoj novi dom je tik ob košu za smeti in vanj vstopim, ko se zahoče flavti moje roke. Tu nikoli ne začutim pomanjkanja idej in besed. Rečeno storjeno! Potopim se v medeno morje. Po policah je zloženo veliko knjig, Zloženi so tanki zvoki vetra, ki prinašajo in odnašajo liste med prašnike spomina. Tu smem sanjati stoje, sede ali leže. Globoka tišina mi daje podporo in možnost, da se izrekam na molitveni način. Flavta utripa in vibrira, ko prižiga svetlobo svojega glasu in mi dopušča, da vstopam v brazgotino svojega diha. Celotno vesolje je strjeno v majhnem balončku in tu pojo samo samotne ptice s perutnicami globoko v koži. Flavta zapisuje svojo pesem, odmerjeni obrok hrane duši, ki ga je mogoče najti v odsevu na peclju hrepenenja in v mačjem uhlju, kjer vibrira telo in utripa srce, ko mačku ugodje izvabi lovske strasti za sedečo ptico na žici nad okenskim napuščem. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net