Imamo med sabo ljudi,
vredne po več milijonov Evrov
in zaposlene po pet sto Evrov mesečno.
Ta ogabni stvor ima tudi rogove
in na čelu oznako novodobni tajkun.
Ti bogatini vlečejo za seboj dolgi rep
in se dvigajo v zrak kakor propelerji.
Kar je nižje od njih, nabadajo
s priostrenimi harpunami v trebuhe.
Ne boste verjeli, da imajo po nosu
rdečkaste pelihe in okrog oboda telesa
zeleni volk, kakor medeninasti kotel.
V očeh jim brsti besneči plevel,
ki je skrčil pšenično klasje
na sodobnih plantažah pleva.
Tudi ne boste kar tako verjeli,
da naj bi se ti roparski
monsunski možje izkrcali pred
neko ciprsko debelušno banko,
ki diši po čistoči in v njej oprali
vaš delavski denar. Kjer se še kadi,
je bil tudi ogenj. Ali ne?
S frfotajočo ideološko kravato
in pank frizurami, so v modrih
nogavicah potiho stopicali,
da jih kdo ne bi zasačil.
Ponašajo se z belo dušo,
čisto kot galebje perje.
Zapeljali so se z jahto po hrvaško –
slovenskem morju, z roko globoko
v desnem žepu. Legli so po svojem
težaškem delu. Prenašanje milijonov
je vendar naporno in odgovorno delo.
Čimbolj predirljivo jim žvižgajte,
da jim bo vaša beda precvikala ušesa
in duše, dokler jastrebi ne bodo razumeli,
da ima denar tudi pesti.
Novinar Petek je že prestal to preizkušnjo.
Imamo med sabo ljudi, 
