Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Capris_Noc_Globoki_Sen

Capris torek, 18. marec 2008 @ 09:38 CET Uporabnik: Tatjana Malec Po tednu dni razigrane burje, ki je pometala kraške borjače in obalne ceste, se je vlil dež. Zmračilo se je. Noč se je potopila v globoki sen. Utišano in pridušeno. Kako bi rekel Peter Pavel Vergerij? Mesto je zaspalo. Bagerji so tudi zaspali. Pomembno stanje, da se odpočijejo. Budne so ostale le stare palače, antični spomeniki, kipci in reliefi. Pomembno stanje za budnost. Prekopane ceste in gradbišča v temi fascinirajo. Letristično. Z zvoki tišine količin materiala. Naravnost fantazmatično. Ponoči so blokade cest mnogo manj občutene kot podnevi. Srečaš se s stvarmi, ki so onkraj. V osrčju mesta so šli v globine. Makrokozmos občestva za parking. Statiki in arhitekti so mistiki, fantasti, ki živijo med resničnim in vizualno domišljijskim. Cena neštetih vizij? Neznanka. Rastlinje je specifično. Izstopa v svetlobo, kot da mu ljudje spodaj niso veliko mar. Postajamo mesto tisočerih novosti. Uspešnice postajajo problemi. Ambicije nekje v ozadju. Izvirne motivacije. Ideje. Zaprta poslikana vrata pred nosom. Ljudje so vpleteni v pustolovščino simbolnega. Vizualno projekcijo. Pogled na mesto bodo posojali prišlekom z ladjami in avtobusi za denar, pice, hamburgerje, češpove njoke in Capris. Mesto je sistem notranjih in zunanjih oken in vrat. Prenova je zgodovinski val emancipacije, a spremljanje urbane simbolike pokaže ranljivost opeke, kamnov, betona, satja in mejo, ki jo ni mogoče reducirati. Videti je igro zrcal, ki se pogovarjajo z zrcalnimi kopijami. Vsako jutro, ko mesto vstaja, preverjamo, če še obstajamo v iluzornem prostoru. Nostalgija ali kaj? Mislili smo, da je zrak prozoren pa je prašen. Zasičen. Vlagamo telesa v mesto, ne da bi mesto spravili vase. Kar je vas omejevalo, je nas vezalo nase. Nepremišljena strategija premišljenih odločitev. Preobilica lastnih pomenov. Glas kapitala! Shizofrenija. Vidim skozi steklena vrata, znotraj, kako mi umikajo svet z duše beneških spominov in me naseljujejo nad glazuro belega mlečnega štuka. Določajo nove obleke teles. V srcu mi pojó še škržati in črički s pozidanih polj in šalarskih palud. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net