Ko sem bil še otrok,
so vsi, mi glas je govoril,
da v življenju lahko,
kar si želim, tudi dobim, vse kar hočem in sem verjel.
Odpravil sem se na življenja pot,
da uskladim svoja dejanja
z realnostjo in sanjami, ne tod
ne tam nisem uspel, v principih do nje sem izgubljal tla pod nogami.
Nisem nor, toda še vedno
verjamem z vsem svojim
srcem v njeno ljubezen, v njo,
morda pa prav zato pozabim jo, njeno lepoto, tudi v to verjamem.
Čeprav nje, v sebi, ljubezni
do nje se ne da zadušiti,
kot tudi ne temo, ne svetlobo,
ljubezen..ona, tema in svetloba so večni, tako kot romanje v sveto deželo.
Ko sem bil še otrok,
