Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Bela_Krila_Oleandra

Na belih krilih oleandra sobota, 15. marec 2008 @ 11:00 CET Uporabnik: Tatjana Malec Kot lahko posušeno seno so besede. Zeleni spomin. So luske prečiščenega drobirja, rogoznica iz ličk izpod dekliškega telesa. Nad scenografijo obešene koruze v kitah so komaj rojeni rumeni vzgibi, spomini na glas iz roževinastega glavnika, na katerega so brenkale ustnice in zvabile pomladno veselje v srce. Vzhaja jutro, jasen sončni dan. Natančen čut, ki upogiba hrbet. Ko starosvetni kerub oživi, šepeče beli oleander tiho vetra dih. V nemiru biserov na krilih cveta se zaziblje v sen lepote kot čisti zavestni odmev. Nikoli rože ne pijejo sonca iz istih posod. Vse se menja. Že ko nagovoriš dušo, odhaja trenutek, kot odtajajoči sneg se zlije v besedo in na veji zaziblje pomladinko žametni nasmeh. Svetilka telesa ga vpije v ples luči. V zadnji loži krošnje drevesa sedim jaz kot nekakšna vila na veslu mladosti. Spomin je zakosmatinil pomladno mačico ob ribniku, ki jo zemlja ponuja soncu. www.tatjana-malec.si Komentarji (11) www.pozitivke.net