|
Ne bom te budila
v rojevanju jutra
osame zaledenelih sledi
izgubila se bom
v sanjavih kodrih
razbrazdanega večera
(navijal si jih s prefinjeno
gibčnostjo prstov)
ko so izginile samotne poti
(ni jih še prehodil tvoj korak)
ostale so le
zdrobljene sanje
stkane v poroznem telesu
neznanke hripavega glasu
nedolžnega pogleda
umirjene krave
v hipnem razpoloženju
tresavega zvoka krika
bolijo srhljivi obeliski
na zbledelem parketu
tvojih pološčenih čevljev
ne znam več oditi
oklepam se rjovečega
stiska medenih besed.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Zlagano-Sanje-Samotna-Pot
Domov |
|
Powered By GeekLog |