Od povsod se name zliva
smrdeča voda,
pomešana s strahom
in grozo današnjega časa,
polna urina iz neba, 'zmiksana'
s kričanjem duš, ki nezadržno drvijo
v strugo neskončnega propada;
utapljajoč se vsega oprijemam,
tudi plavajočih smrdečih delcev,
podobnim smrekovim storžem;
zavedajoč se, da tonem
v nepovratno preteklost,
vpijem na ves glas:
»Hvala bogu. Samo da sem živ in da v dreku nisem sam,
vse več je nas!«
Od povsod se name zliva
