Za mojim hrbtom
ostaja preteklost.
Grajsko poslopje
skrivnostno molči,
ko ga preneham oblegat.
Ni moje.
Neporavnana krivica tišči.
V stražnih stolpih smrdi
po plesnivi trohnobi.
Preveč sem že hirala,
čuvajoč bogate dolžnike.
Dam si piti
veselih napojev.
Dam si čutiti
radostnih občutkov,
topline, bližine in stika.
Dam si sprejeti
hranljiv, varen Svet.
Ni treba več terjati
svojih dolžnikov.
Pustim jim brezbrižnost,
obrnjena vstran,
v drugo smer.
Drugje izvira vrelec,
ki me nahrani
z darom življenja.
Sprejmem od tam,
odkar voljno doteka
in pomirim
bolečino z olajšanjem.
Dam si piti
veselih napojev.
Dam si čutiti
radostnih občutkov,
topline, bližine in stika.
Dam si sprejeti
hranljiv, varen Svet.
Dam si živeti.
Za mojim hrbtom
